Klavir in klaviature

Klavír je glasbilo s tipkami. Od 18. stoletja naprej je eden najbolj razširjenih glasbil. Razvil se je iz čembala, spineta in njima podobnih glasbenih instrumentov. Manjši klavir, pri katerem so strune obrnjene vertikalno, je pianino. Za koncertni klavir obstaja tudi nemški izraz Flügel, (ker spominja na krilo, perut).

Solo petje

Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja predvsem v šolstvu. Razlog za uporabo tega izraza je tudi zaradi mnogih pevskih načinov in zvrsti, npr. petje v pevskem zboru, šansonsko in zabavno-glasbeno, rockersko petje, koralno petje, metalsko »lajanje« itd. Šola solopetja obsega vokalno tehniko pravilnega petja (s prepono) in dihanja, pravilne telesne drže, uporabe akustičnih delov telesa (nosna votlina), minimalnega naprezanja glasilk, spoznavajne sposobnosti svojega glasu (razpon, barvo) itd. Profesionalne pevce resne glasbe večinoma nazivamo z izrazi tenorist, sopranistka, basist, altistka, itd., in manjkrat z izrazom solopevec, v praksi klasične glasbe pa delamo razlike še med koncertnimi, opernimi in zborovskimi pevci.

Kitara

Kitara je glasbeni instrument, katerega izvor sega daleč v preteklost, uporablja pa se v široki množici glasbenih zvrsti. Običajno ima šest strun, obstajajo pa tudi primerki s štirimi, sedmimi, z desetimi in dvanajstimi strunami. Kitare so osrednji instrumenti v glasbenih žanrih kot so blues, country, flamenko, rok in mnogih oblikah pop glasbe.

Bas kitara

Bas kitara ali električni bas je električni štiri strunski inštrument. Podobna je kitari, le da imaj daljši vrat oz. daljšo menzuro in debelejše strune. Tudi uglasitev je podobna : E, A, D in G so strune od najdebelejše proti najtanjši. Strune električnega basa so uglašene oktavo nižje od standardne kitare in sicer E=42Hz, zanimivo je da se v notnem zapisu zapisuje oktavo višje kot dejansko zveni.

Kontrabas

Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone. Za razliko od ostalih godalnih instrumentov so njegove strune uglašene v čistih kvartah (g, d, A, E); lahko ima tudi peto struno, praviloma uglašeno na ton C.

Bobni

Boben je glasbeni instrument, na katerega igra bobnar in spada med tolkala, natančneje med membranofona glasbila. Boben se označuje kot instrument brez določljivega tona, kar pa ni popolnoma pravilno, saj ima dobro uglašen boben jasno določljiv glavni ton.

Flavta

Flavta, slovensko imenovana tudi piščal, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek. Narodni muzej Slovenije hrani najstarejše glasbilo iz družine flavt v svetu, t.i. fistulo, katere starost je ocenjena na 42.000 do 82.000 let.

Violina

Violina spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).

Violončelo

Violončelo (ali čelo) je strunsko glasbilo iz družine godal. Violončelo je nekajkrat večji od violine, glasbenik pa med igranjem nanj običajno sedi in z nogami oklepa instrument, ki stoji na tleh, naslonjen na kovinsko špico. Kot pri drugih godalih glasbenik iz violončela običajno izvablja tone s potegom loka čez strune.

Saksofon

Saksofon je glasbilo, ki je nastalo v obdobju romantike (1846), skonstruiral pa ga je Adolphe Sax kot povezavo med kovinskimi trobili in lesenimi pihali. Saksofon je eno redkih glasbil, ki nosijo ime svojega izdelovalca.

Trobenta

Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil. Sestavljena je iz cilindrične cevi, ki je vodena vzporedno v dveh zavojih in se zaključuje z lijakastim odmevnikom; in iz kotlastega ustnika. Današnja kromatična trobenta ima tri ventile.

Klavirska harmonika

Klavirske harmonike so nastale konec 19. stoletja. Bile so manj priljubljene kot diatonične. Sestavljajo jo črno-bele tipke, ki so lahko koščene ali iz navadnega lesa. Ima od 2-16 registrov, ki spreminjajo zvok harmonike. Meh moramo vlečti za zrak.

Citre

Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Imajo 30 do 45 strun, od tega 4 ali 5 melodijskih, ostale so spremljevalne. Na melodijske strune se igra s trzalico, na spremljevalne pa s prsti levice.