V glasbeni šoli
Klavir in klaviature poučujejo naši viskoko izobraženi inštruktorji v Glasbeni šoli B.A.S.E. v Ljubljani in Mariboru. Izobraževanje klavirja in klaviatur je mogoče v naslednjih oddelkih:
Na domu
Učenje klavirja in klaviatur je mogoče izvajati tudi pri vas doma. Za več informacij kliknite spodnjo povezavo.
Programi so postavljeni tako, da lahko vsakdo neglede na znanje najde sebi primeren način in intenzivnost poučevanja. Mentorji se bodo med poučevanjem v glasbeni šoli ali na vašem domu prilagajali težavnostni stopnji, ki je primerna za vas in pri igranju upoštevali vaše želje. V klasičnem oddelku lahko pridobite tudi državno priznano diplomo za klasično glasbeno šolo.
Prijava na glasbeno izobraževanje v glasbeni šoli ali pri vas doma je hitra in preprosta. Najprej se morate seveda odločiti kateri inštrument vas zanima in ali se boste izobraževali v naši glasbeni šoli ali v udobnju vašega doma. Med izpolnjevanjem vpisnega formularja boste potrebovali še osebne podatke učenca (ime, naslov, emšo, ...) in podatke plačnika, če so le-ti drugačni kot podatki učenca. Ko zaključite z izpolnjevanjem vpisnega formularja je potrebo le-tega natisniti, podpisati in poslati na sedež šole. Bodite brez skrbi tudi če nimate tiskalnika, saj boste povezavo do že izpolnjenega vpisnega formularja prejeli na elektronski naslov tako, da ga boste lahko natisnili iz službe, med obiskom prijatelja, v internetni kavarni, ... Za vsa morebitna vprašanja vas prosimo, da nas kontaktirate.
Inštruktorji klavirja
Vsi inštruktorji klavirja »
Vsi inštruktorji »
Klavír je glasbilo s tipkami. Od 18. stoletja naprej je eden najbolj razširjenih glasbil. Razvil se je iz čembala, spineta in njima podobnih glasbenih instrumentov. Manjši klavir, pri katerem so strune obrnjene vertikalno, je pianino. Za koncertni klavir obstaja tudi nemški izraz Flügel, (ker spominja na krilo, perut).
Skladatelji, ki so v svetovnem merilu največ prispevali k solistični klavirski literaturi:
Johann Sebastian Bach, Domenico Scarlatti, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Robert Schumann, Sergej Rahmaninov, Franz Liszt, Aleksander Skrjabin, Claude Debussy, Frederic Chopin. Ti skladatelji so del obvezne študijske literature v vseh svetovnih pianističnih šolah.
Temu instrumentu je bilo najbolj naklonjeno “romantično” 19. stoletje, saj so skladatelji skoraj brez izjeme komponirali za klavir. Nepogrešljiv je kot spremljevalni instrument pri skladbah za pihala, trobila, godala in vokal. Poleg tega je najbolj konvencionalen za izvajanje izvlečkov simfoničnih in opernih skladb, ki so nekakšna simulacija glasbe, komponirane za izvajanje z mnogimi različnimi instrumenti hkrati. Tako se npr. pevske vaje za operno predstavo ne izvajajo z orkestrom, kar bi pomenilo velik organizacijski problem, ampak le s spremljavo klavirja, ki simulira orkestersko igro. Takim spremljavam pravimo korepeticije, pianistu pa korepetitor.
V smislu pianistične izobrazbe sta brez izjeme izobraževalne ustanove obvezna dva komponistična cikla: “Dobro uglašeni klavir” J.S. Bacha in Klavirske sonate L. van Beethovna. Veljata za staro in novo zavezo vseh pianistov.
Klaviatura je skupina črnih in belih tipk, razvrčenih v točno določenem zaporedju. Pojavlja se pri glasbenih instrumentih, pri katerih so tipke sestavni del mehanizma za proizvajanje zvoka (instrumenti s tipkami). Pritisk na posamezno tipko povzroči, da glasbilo zaigra točno določen ton. Osnovni vzorec klaviature obsega 12 tonov (7 diatoničnih in 5 kromatičnih), v okviru ene oktave.
Različna glasbila s tipkami uporabljajo različno “dolge” klaviature, od obsega ene same oktave, pa tudi do obsega 8 oktav. Praviloma ima klavir 88 tipk, (od A subkontra do c5), nekateri klavirji imajo povečan obseg navzdol (do F subkontra; in imajo torej 92 tipk). Na starejših klavirjih in pianinih lahko kot najvišjo noto zaigramo a4).
