Violina (tudi gosli) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).
Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine ti. polž, vijačnica in vijaki za uglaševanje, vrat z ubiralko, trup z obodom , na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune, strunik na katerega so pripete strune in tudi mali kovinski vijaki za fino uglaševanje, gumb, ki z vezjo drži strunik in duša (postavljena v notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov – dno ter kot ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz.luknji f-odprtini (v obliki črke f). Na spodnji del telesa violine se namesti podbradnik za lažjo držo in mostiček, ki se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi.
Na violino igramo z lokom ali v načinu pizzicato, kjer po strunah brenkamo. Prste leve roke polagamo na strune, tako, da dobimo več različnih tonov. Lok je posebna palica, na katero je nameščena konjska žima, ki jo vlečemo po strunah (žimo je treba najprej namazati s kolofonijo in napeti z vijakom). Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica, špica (zgornji del).
Vir: Wikipedia
Poučevanje violine je možno v:
v oddlekih:
