V časniku DELO si lahko preberete predstavitev Marka Črnčca, ki je redni član B.A.S.E. banda, ki naše učence spremlja na vsakem produkcijskem nastopu. Glede na njegovo znanje smo seveda morali poskrbeti, da v bandu ne izstopa preveč, zato smo mu ob bok postavili visoko izobražena glasbenika Mateja Hotka (bas) in Bruna Domitra (bobni).
Marko Črnčec govori tako hitro, kot njegovi prsti drsijo po klaviaturi. Že pri zgodnjih dvajsetih letih je uspel ustvariti prepoznaven slog igranja, ki nekoliko spominja na kubanskega pianističnega virtuoza Gonzala Rubalcabo. »Ko sem ga prvič slišal, sem tri leta poslušal samo njega. Kakšen zvok! Kakšna artikulacija!,« navdušeno pripoveduje Črnčec, ki si je svoje glasbeno znanje širil predvsem s poslušanjem jazzovskih mojstrov, kot so Oscar Peterson, Herbie Hancock in Thelonious Monk.
Po končanem graškem konzervatoriju je izdal album Signature, na katerem se je podpisal pod tri avtorske skladbe. V duetu s trobentačem Igorjem Matkovićem pa posnel ploščo Motion in Two Dimensions s priredbami jazzovskih standardov. Nekaj let kasneje se je s svežimi kompozicijami odpravil v New York, da bi z mednarodno zasedbo posnel svojo drugo ploščo. A tistih skladb na albumu Moral Interchange skoraj ni slišati. »Na letališču v Newarku sem izgubil lap top z vso glasbo, zato sem v New Yorku po spominu vse spisal še enkrat in seveda je bilo tokrat vse drugače – boljše.«



Odgovorite
Want to join the discussion?Feel free to contribute!