Intervju z učenci: Žiga Mežan, petje
Žiga Mežan, šestnajstletni navdušenec nad jazzom, bluesom in countryjem, se že sedem let uči igranja kitare, pred letom pa se je vpisal še na jazz petje. Pridobljeno znanje mu bo, kot meni sam, gotovo pomagalo priti do cilja, ta pa ne izključuje niti profesionalne kariere glasbenika. Mi mu na izbrani poti vsekakor želimo obilo sreče!
Žiga, zakaj si izbral Glasbeno šolo B.A.S.E.?
Najprej sem, že dvanajst let nazaj, obiskoval pouk kitare. Takrat sta šolo izbrala starša, sam pa sem zaradi te izkušnje vedel, da gre za dobro glasbeno šolo in sem se zato prav tu odločil še za petje. Pri mentorici, Jani Šuštaršič, sem pristal povsem slučajno, a mi je zelo všeč, saj je odlična profesorica. Ne bi je zamenjal! V tem letu, odkar pojem, me je ogromno naučila in opazil sem, da se mi je glas precej izboljšal. Tudi osebnostno sva se zelo ujela. Posluša moje želje in temu primerno prilagodi pouk.
Je bilo pred tem petje tvoj konjiček?
Veselje do petja sem imel od nekdaj. Ker igram kitaro, pravzaprav zraven velikokrat pojem, sem pa tudi član dveh skupin, vendar se zaradi trenutnih razmer redko vidimo. Na splošno sem se za učenje odločil, ker želim postati boljši pevec. Rad bi pridobil večji razpon glasu in tudi sicer izboljšal svoje veščine. To mi bo omogočilo, da morda kdaj postanem celo profesionalni pevec in kitarist.
Torej imaš začrtane zelo konkretne glasbene cilje?
Ne vem še, kako se bo vse skupaj izteklo. A želja je in menim, da v glasbi lahko uspem, če bom le nadaljeval po izbrani poti.
Se ti zdi, da si v tem letu napredoval?
Prepričan sem, da sva popravila ogromno napak in da sem se zares veliko naučil. Zdi se mi, da imam večji razpon, boljšo barvo glasu in nasploh bolj odprt vokal. Res pa je, da največ pozornosti namenjava prav razponu, ker je v osnovi dokaj majhen, vendar počasi napredujem, kar je bistveno.
Pa si se pri mentorici Jani naučil še česa drugega?
Zagotovo imam zdaj manj treme, ker imam za seboj več nastopov tako v Glasbeni šoli B.A.S.E. kot drugje. Nastopanje imam rad in na odru se počutim čedalje boljše.
A te verjetno v življenju poleg glasbe zanima še kaj?
Največ časa sicer namenim prav glasbi, petje in kitara sta vedno tu, saj se teprav tako še vedno učim, občasno pa grem tudi v fitnes. Poleg tega že štiri leta hodim na karate.
In v katerem stilu glasbe se najbolj najdeš?
Jazz, blues in country so mi najbližje, nad čemer me je navdušil ameriški country pevec Willie Nelson. On je moj največji idol. Ima zelo lep glas in besedila … besedila so mi sploh blizu. Je tudi dobra oseba, veliko je naredil za ta svet.
Se ti zdijo besedila pomembna?
Zdi se mi, da je besedilo pravzaprav kar najpomembnejše. Sicer občasno poslušam tudi rock'n'roll. Všeč so mi Johnny Cash, Eric Clapton, B. B. King, Elvis Presley, skupina Queen … vse po malem, je pa težko najti nekoga z istim glasbenim okusom.
So starši in prijatelji kljub temu podprli tvojo izbiro?
Vsi mi stojijo ob strani. Družina me podpira, in finančno in v smislu spodbude. Veseli so, da sem izbral to pot. Enako je s prijatelji, čeprav ti na moje nastope ne hodijo, saj glasba ni najprimernejša za najstnike. Vendar me ne glede na to, da te glasbe ne poslušajo, podpirajo.
Kaj pa bi svetoval tistim, ki se šele odločajo za učenje glasbe ali so šele na začetku?
Sledite svojim sanjam! Jaz svojim vsekakor sledim in mislim, da je prav upoštevati svoje želje.
Mnenje mentorice, pevke Jane Šuštaršič:
Ko sem prvič videla in slišala Žigo, sem se vprašala le, od kje prihaja takšen glas. Tako poseben je! Zanimivega glasu, drugačnih glasbenih preferenc, na odru je sproščen in premore prav neverjetno energijo. Z učenjem sva pričela na samem začetku in sčasoma odprla glas, večkrat pa sva delala tudi ob spremljavi kitare. Preprosto sem ga morala slišati in videti tudi s kitaro …