Poslanstvo in vizija

Glasbena šola B.A.S.E. je nastala leta 2006 pod vodstvom mag Mateja Hotka z namenom obogatitve glasbeno-izobraževalnih procesov v Sloveniji, saj tedanji učni programi žal niso dosegali standardov niti ponujali raznolikosti, ki so bili v tujini del povsem običajne, vsakodnevne prakse. Danes, po štirinajstih letih delovanja, Glasbena šola B.A.S.E. velja za najpomembnejšo zasebno ustanovo na področju glasbenega šolstva, pri čemer je prisotna v kar štirih slovenskih mestih (Maribor, Ljubljana, Ptuj, Slovenska Bistrica), vendar se programov udeležujejo tudi učenci iz drugih krajev, saj šola poleg standardnega poučevanja na šoli omogoča​ tako pouk na domu kot ​spletno učenje. Ne glede na obliko izobraževanja, pa strokovno usposobljeni mentorji, ki so hkrati tudi aktivni glasbeniki, spodbujajo kreativnost in muzikalnost​ ter se pri tem poslužujejo pedagoške metode O.G.I., ki omogoča popolno prilagojenost učnega programa vsakemu posamezniku.

50+
Profesionalnih mentorjev

Skrbno izbrani in strokovno usposobljeni mentorji poučujejo v različnih krajih Slovenije.

250+
Izobraževalnih programov

​​Pestra izbira programov je posledica širokega nabora instrumentov in žanrov. ​

2500+
Izšolanih
 glasbenikov

Delujemo od leta 2006, trenutno pa se v naših programih šola več kot 400 učencev.

Tudi v prihodnje se bomo trudili dvigovati ravan glasbenega izobraževanja, namenjenega tako najmlajšim kot odraslim in starejšim, pri čemer ni pomembno ali gre za profesionalne ali ljubiteljske glasbenike.

​Prav tako bomo, kot vse doslej, tudi v bodoče organizirali nastope, predavanja in delavnice, s katerimi bomo izpopolnili tako svoje znanje ter izkušnje kot znanje in izkušnje učencev.

Matej Hotko in začetki Glasbene šole B.A.S.E.

Matej Hotko - kontrabas

Jazzovski basist in kontrabasist mag. Matej Hotko je diplomiral na prestižni univerzi Manhattan School of Music v New Yorku, od leta 2006 pa se posveča predvsem izobraževalnim metodam, s katerimi tako mladim kot odraslim pomaga dosegati cilje in uresničevati sanje. Od leta 2010 predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani, za svoje dosedanje glasbene dosežke pa je prejel posebno priznanje Univerze v Ljubljani. Je tudi dirigent dveh jazzovskih orkestrov, vodja več zasedb, studijski glasbenik in producent.

Z željo po prenovi in izboljšanju izobraževalnega sistema na področju glasbe je leta 2006 k sodelovanju povabil najboljše glasbene pedagoge in druge podpornike ter ustanovil Glasbeno šolo B.A.S.E., ki je danes prisotna v kar štirih različnih krajih, medtem ko se pouka udeležujejo učenci iz vse Slovenije. Mateja Hotka od drugih ravnateljev glasbenih šol namreč ločuje prepričanje, da mora kakovostno glasbeno izobraževanje zajeti vse generacije​ in žanre, a tudi inovativnost, ki se kaže v naprednih izobraževalnih pristopih, kakršna je pedagoška metoda O.G.I.

Intervju z mag. Matejem Hotkom

​Kaj vas je navdušilo za glasbo?

Tako kot vsak otrok v našem malem kraju, sem tudi sam želel igrati kakšen intrument, sa je bila že sama vzgoja naravnana v smer, da je vsak otrok hodil v glasbeno šolo, sem pa užival tudi ob poslušanju vaj očetove skupine. Takrat, v mojem otroštvu, še ni bilo spleta niti informacij o tem, kaj vse se dogaja po svetu, zato v tistem obdobju kljub ​veselju do glasbe še nisem vedel, ka​tero področje je tisto, ki me najbolj zanima.

​S katerim instrumentom se je ​začela glasbena pot?

Končal sem šest letnikov harmonike, nato pa sem se posvetil športu, a sem v osmem razredu ugotovil, da glasbo pogrešam. ​Tako sem se učiti igranja kontrabasa in v samo pol leta opravil vse obveznosti ​nižje glasbene šole, pa tudi sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tam sem obiskoval in klasični in jazzovski oddelek​ ter kot basist začel igrati ​v različnih skupinah in bil nadvse aktiven v duetu z jazzovsko pevko, s katero sva nastopala na različnih dogodkih.

​Kako ​vas je pot kasneje pripeljala v New York?

Leta 1998 sem končal srednjo šolo in opravil sprejemne izpite za Manhattan School of Music v New Yorku, ki velja za najbolj priznano jazzovsko univerzo na svetu. S strani Američanov sem prejel najvišjo štipendijo in imel polno podporo Slovenije. ​​Tam sem se ​ozko usmeril v jazz​, iz katerega sem tudi diplomiral. ​Sem pa v tem času doživel veliko posebnih trenutkov. V New Yorku se namreč vsak dan zgodi toliko stvari in koncertov je ​ogromno, ​zato res lahko izbiraš, katerega obiskati. ​Najbolj navdušujoče pa je bilo, da sem glasbenike, ki sem ji poznal z albumov, poslušal v živo, na odru ali celo v predavalnici na univerzi. New York je gotovo že samo zase veliko doživetje​.

​Kaj je tisto, kar Slovenijo na področju glasbe dela drugačno od tujine?​

Na glasbenem področju imamo v Sloveniji ekstremno dobro šolanje, saj so načeloma vse šole na zelo visoki ravni. V tujini ljudi radi usmerijo v točno določeno stroko, v en​o samo smer​. Pri nas smo bolj splošno razgledani. Veliko vemo o vsem, a premalo o točno določeni smeri.

​​In kakšne so razlike na področju glasbenega izobraževanja?

V Ameriki so svetovno znani glasbeniki postali moji učitelji. Videl sem, kako zelo ​prijazni so, organizirani in izjemno delovno naravnani. ​Poleg tega imajo z učenci prijateljski odnos. ​Se pa Manhattan School of Music od drugih šol precej razlikuje, kar je tudi posledica visoke šolnine. ​Vsak učenec je deležen velike pozornosti, nihče ne pade na izpitih in vsi imajo visoke ocene, saj tiste z nizkimi, ki že med šolskim letom ne naredijo niti enega predmeta, preprosto izpišejo iz šole. Imajo tudi "week exam", kar pomeni, da s​e vsi izpiti opravljajo v enem samem tednu, zato imaš tudi tri, štiri na dan, kar je lahko zelo naporno, vendar si po​tem nagrajen. ​Vidiš tudi, kako zelo se obrestuje sprotno delo.

​Torej sprotno učenje in delo vplivata​ na same učne procese?

​Gre za ameriški način spodbujanja. Učenci morajo obiskovati pouk, ​izpite zato opravijo vsi in učitelji so zadovoljni, učenci pa prav tako. V Sloveniji je ravno obratno: učenci na urah manjkajo, kar povzroča nezadovoljstvo pri učiteljih, pa tudi učencih, saj ti ne pridobijo želenega znanja. Seveda to velja le za točno določene šole.

V Ameriki je obstajalo pravilo, ki je dopuščalo, da na urah manjkaš dvakrat. Prvemu izostanku je sledil opomin, drugemu odvzem štipendije, medtem ko so te pri tretjem izpisali iz šole. Sicer pa smo vsi z veseljem hodili na odlična predavanja, medtem ko nam je redna prisotnost na vajah omogočala delati na najvišji možni ravni. Danes se tudi sam trudim slediti istim načelom, še posebno na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer učim kontrabas, jazzovsko zasedbo in vodim dva jazzovska orkestra. Uporabljam ista pravila, zaradi česar tudi lahko delamo tako dobro.

​Zakaj ste se odločili ​ustanoviti svojo glasbeno šolo?

Že v času študija sem vedel, da bom nekoč ustanovil svojo glasbeno šolo oziroma glasbeno ustanovo in da bom ​dejaven na področju šolstva. Da se bom posvetil glasbenemu poučevanju sploh ni bilo vprašljivo, čeprav sem večino časa tekom študija preživel na odru. Sem pa že takrat imel vizijo o svoji bodoči šoli, oddelku za jazz, pa tudi o ​svojem odnosu do glasbe in vrednotah, ki me spremljajo na poti.

V tistem obdobju, ko sem bil še na študiju v Ameriki, sem prejel klic iz Slovenije s prošnjo, da bi poučeval na eni od glasbenih šol. Ponudbo sem sprejel, vendar n​isem imel možnosti razviti lastnih zamisli, odnosa do glasbe ali glasbene vrednote, ki so zame zelo pomembne, sploh na področju glasbenega izobraževanja, zato sem se odločil, da odprem svojo glasbeno šolo.

​Kakšni so bili začetki in kako je potekal razvoj glasbene šole?

Leta 2005 sem se preselil v Maribor in tukaj odprl svojo glasbeno šolo, ​pa tudi manjši oddelek v Ljubljani. Poiskal sem najboljše možne mentorje s podobnimi vrednotami, ki so na svojem področju strokovno usposobljeni in prvo leto smo ​imeli 21 učencev. Ker pa je pri nas možen vpis skozi celo leto, je ​njihovo število počasi naraščalo. Beseda o našem načinu dela se je širila in tako imamo danes več kot 400 ​vpisanih.

​Je bilo težko na svojo stran pridobiti ​ustrezno usposobljene mentorje?

Že od samega začetka glasbeniki z veseljem pri​hajajo poučevati na našo glasbeno šolo. ​Tako rekoč ves čas prejemamo prijave na delo, saj se veliko Slovencev ​vrača ​s šolanja v tujini. Zaradi visokih kvalifikacij in specifičnega znanja številne med njimi tudi z veseljem sprejmemo.

​Kakšne mentorje združuje Glasbena šola B.A.S.E.?

Mentor mora imeti ​vrline, ki jih morda kje drugje ne zahtevajo. Najprej mora seveda obvladati svoj instrument​, pri čemer je v veliko pomoč diploma, čeprav je izvrsten glasbenik lahko tudi nekdo, ki diplome nima. ​Vendar ta zagotavlja, da je glasbenik šel čez proces učenja, da je bil deležen pouka z različnimi mentorji in da zato tudi sam razume, kateri načini so tisti, s katerimi lahko nekoga ​vodimo skozi učni proces.

​Ob tem dam veliko na njegovo pripravljenost in na pedagoško usposobljenost ter samo dejstvo, kako se znajde v družbi. Pomembni so njegovi cilji in razlogi, zakaj poučuje. Ali se je na to pot podal zaradi prihodka ali tudi zato, ker v poučevanju in doseganju glasbenih ciljev svojih učencev uživa ... Še najpomembnejši pa je moj notranji občutek. O tem, ali bo nekdo postal mentor v Glasbeni šoli B.A.S.E. ali ne, pravzaprav odloča pogovor, ki ga imam z vsakim posameznikom.

​V čem je pouk Glasbene šole B.A.S.E. drugačen od pouka drugje?​

​Vsekakor nismo ​običajna glasbena šola. Pri nas razvijamo n​ove načine učenja glasbe, kar vključuje tako učenje pri nas na šoli kot ​spletno učenje in učenje na domu​ ter tečaje, pa tudi vikend učenje, poletno šolo in ​ ostale programe. Cilj našega dela je pripraviti prvovrsten program za vsakega učenca posebej, kar pomeni, da program prilagodimo učencu in ne učenca programu. Ta način zagotavlja hitrejše doseganje ciljev in boljše rezultate. Poleg tega se generacijsko ne omejujemo, temveč v našo družbo vabimo tako otroke od četrtega leta dalje kot mlade, odrasle in starejše oziroma upokojence.​

​Kako program prilagajate odraslim in kako otrokom?

Odrasli in tisti z nekaj predznanja običajno že vedo, ​česa si želijo. Imajo cilj. Zato učni načrt prilagodimo njihovim željam in potrebam. Otroke pa večinoma vodimo sami, ker v primerjavi z njimi bolje vemo, kako jim posredovati znanje. Poučujemo od četrtega leta dalje, vendar imamo zelo velik generacijski razpon. Naš najstarejši učenec doslej je imel 84 let. Skratka, za učenje ni nikoli prepozno.

​Katero znanje​, pridobljeno v tujini, ste prenesli v Glasbeno šolo B.A.S.E.?

​Vsekakor unikatnost. Ljudje se igranja instrumenta ali petja namreč učijo iz različnih razlogov in mi po vzoru na tujino stremimo k perfekciji. Delamo na najvišji možni ravni in omogočamo celovito glasbeno izkušnjo, ki jo gradimo na podlagi posameznikovih želja.

​Kakšna je vaša vloga v Glasbeni šoli B.A.S.E.?

V svoji glasbeni šoli še ​vedno predavam, saj imam več učencev, ki ne želijo drugega mentorja. Ob tem poučujem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer predavam glasbenikom na magistrskem študiju. Gre za visok nivo in opažam, da na mojih predavanjih veliko pridobijo. Zelo se trudim, tudi v smeri odpiranja vrat.

​Mimo tega ​v Glasbeni šoli B.A.S.E. opravljam vlogo ravnatelja, torej so moje naloge vodenje šole, njen razvoj in razmišljanje o novostih, ki jih redno uvajamo. Trenutno je v ospredju spletno poučevanje, saj želimo svoje storitve razširiti na območje vse Sloveniji, pa tudi v tujino. Pripravljamo online akademijo in načrtov je še veliko. Tisto, kar je zame najpomembnejše, je razmišljanje, povezovanje in dogovarjanje, v kar skušam aktivno vključiti vse člane ekipe. Dam jim možnost besede in soodločanja, saj verjamem, da bomo tako kar najbolje služili glasbenikom, ki se združujejo pod našim okriljem.

​​Je glasba nekaj, česar se lahko priuči kdorkoli ali ​je rezervirana le za ljudi s talentom?

Gre za povsem napačno mnenje, da je glasba vezana na talent. Vsa umetnost, torej tudi glasba, je namenjena vsem, saj umetnost vsak razume na sebi svojstven način. Umetnost nam daje nekaj pozitivnega, zato tudi se vračamo na koncerte in v gledališče ter na druga prizorišča. Ker nam glasba izpolnjuje življenje. Prav zato za učenje povsem zadostuje dejstvo, da nam je glasba všeč. Tudi zato pri nas program prilagodimo vsakemu posamezniku. Nekdo je bolj talantiran, drugi manj, pomembno pa je doseči cilj posameznika. Učenec, ki premore odnos do umetnosti, bo ljubezen do nje širil naprej.

​Kdaj se ​ob delu z učenci prižge iskrica?

​Zgodi se, da z učencem delaš na nekem projektu​ in ta naenkrat doživi "aha" efekt. Ti trenutki odpirajo številna​ vrata in ponujajo nove možnosti. Sam sicer večinoma delam z nekoliko starejšimi učenci, vendar skušam vsako leto poučevati vsaj enega ali dva osnovnošolca, k​aterima predajam znanje povsem od začetka. Se pa iskrica prav tako pojavi tudi, kadar med poplavo objav na družbenih omrežjih vidim katerega od učencev, ki predstavlja nekaj svojega ali ima koncerte in se tako ali drugače ukvarja z glasbo.

​Koliko učencev ste imeli ​v dosedanji pedagoški karieri?

Sam sem izšolal okoli 400 učencev, torej basistov, kar je za slovensko tržišče izjemno število.

​Menite, da ​mora mentor skozi glasbeno-izobraževalne procese voditi tudi starše?

Če gre za otroke, je to zagotovo del procesa. Učenec in mentor morata imeti prijateljski odnos, da otrok začuti, da ne gre le za strogega učitelja, temveč nekoga, ki mu lahko zaupa in se mu odpre. Ko se to zgodi, starši nimajo več skrbi glede glasbenega izobraževanja otroka, ker otrok sam ve, kaj moja storiti in kaj mu je mentor povedal na uri​. Naš cilj namreč ni, da starši z otrokom sedijo ob instrumentu in se sprašujejo, kaj in kako vaditi.

​​Se posvečate tudi iskanju novih metod, s katerimi bi usmerjali starše?

Zadnje čase razmišljamo, da bi staršem brez glasbene izobrazbe ​ponudili "pomočnike". Ti bi starše usmerjali, da bi otroku znali pomagati pri vaji. Gre za vprašanja, kakršna so, kdaj in kaj vaditi. Starši bi otroku postavili nekaj vprašanj, s tem pa bi spodbudili asociacije na tisto, kar je mentor povedal na uri, kljub temu pa ne pričakujemo, da bodo starši natanko vedeli, kaj mora otrok početi na vajah igranja instrumenta ali petja.

​Imate za starše vendar kakšen poseben nasvet?

Starši glasbeno izobraževanje pogosto ocenjujejo na podlagi časa, ki ga otrok nameni vaji. Osredotočajo se na to, da vaja poteka vsak dan vsaj eno uro, vendar to ni dobro, zato priporočam, da tega ne počnejo. To početje je ​še škodljivejše v primeru manjših otrok, saj zaradi njega igranje instrumenta dojemajo kot kazen in ne nagrado. Pri otrocih začnemo z nekajminutno vajo in postopoma prehajamo na 10, 20 in več minut. Čas vadbe podaljšujemo postopoma, napredek pa spremlja tudi mentor, ki se z otrokom pogovarja o tem, koliko časa je vložil v vajo. Urnik dela torej oblikujemo sproti, na podlagi dejstev, ki se razlikujejo od otroka do otroka.

​In kako lahko starši pomagajo pri glasbenem izobraževanju otroka?

Na samem začetku je koristno, če beležijo čas, ki ga je otrok vložil v delo. Ko se med mentorjem in otrokom vzpostavi zaupanje, pa ima pregled ​nad tem mentor, zato je pomembno, da mu otrok zaupa tudi, kakšne ocene ima v šoli, katera igrača je njegova najljubša, kaj rad je in podobno, saj je prav zaupanje tisto, zaradi katerega bo otrok mentorju iskreno povedal, koliko časa je namenil vaji, pa tudi ali mu je posamezna pesem všeč ali ne.

​Kako glasbeno izobraževanje obogati življenje posameznika?

Umetnost običajno ločujemo od izobraževanja, vendar sam izobraževanje vrednotim enako kot umetnost. Izobraževanje odpira vrata, je pot do umetnosti, ki tako​ v življenje otrok kot mladih, odraslih in starejših prinese ogromno. Omogoča nov socialni krog in krepi samozavest. Glasba nas tudi uči razlik in razumevanja, da nimamo vsi enakih pogledov na svet ter da niti ni nujno, da je vsak pogled pravilen. Glasba nam obenem sporoča tudi, da se čar življenja skriva v raznolikosti.

​​Kako vidite razvoj Glasbene šole B.A.S.E. v prihodnosti?

Učence, starše, glasbenike in vse vabim, da se redno vračajo na našo spletno stran, saj bodo tako sproti ​obveščeni o tem, kar počnemo in o novostih, ki jih šele pripravljamo.

big band matej hotko 2

Matej in Big Band

Projekt ZOO

Projekt MAX

>