Iz B.A.S.E. učilnic: Andreja Eršte, saksofon
Štiriintridesetletna Andreja Eršte je izbrala saksofon in zdaj že četrto leto zapored obiskuje program Jazz saksofon za mlade in odrasle pod mentorstvom Matije Mariona, kar ji je odprlo vrata do več orkestrov, katerih članica je.
Ste ob vpisu v Glasbeno šolo B.A.S.E. že imeli kakršnokoli glasbeno predznanje ali je saksofon povsem začetniška izbira?
Od pihal sem znala igrati blok flavto, saj je bila v osnovni šoli del obvezne glasbene vzgoje. Učili smo se je eno šolsko leto, sama pa sem vztrajala še dodatno leto, vendar se nanjo nisem vpisala, ker sem že obiskovala pouk klasičnega klavirja. Moj kraj ni prav veliko mesto in pihal na naši glasbeni šoli v tistem času ni bilo, bila pa sem tudi "premajhna", da bi šla sama na vlak in v Grosuplje.
Zakaj potem prav saksofon?
V času študija je bilo več mojih kolegov jazzistov, zato mi je bil saksofon zanimiv, čeprav sem se sama glasbi posvečala predvsem kot pianistka in vokalistka. Vendar mi prva služba ni omogočala prav dosti prostega časa za posvečanje hobijem ali za obisk glasbenega izobraževanja. S sedanjo zaposlitvijo pa je moj čas drugače razporejen. Drugi razlog so težave z glasilkami, ki so se pojavile pred nekaj leti. Takrat sem si rekla, da je čas za naslednji korak: grem na saksofon in če bo šlo, bo šlo, sicer pač ne. Želela sem poskusiti nekaj novega in spremeniti rutino.
Imate poleg glasbe tudi druge prostočasne dejavnosti?
Igram v treh orkestrih, tako da glasba nedvomno prevladuje. Ob tem sem članica astronomskega društva, sicer pa čas namenjam vsakdanjim rečem, ki jih je pač treba postoriti. Glasba je bila od nekdaj moj konjiček, spreminja se le to, kje in kaj igram. V preteklosti sem igrala z različnimi skupinami in mi je bilo muziciranje v sprostitev, danes pa sem aktivna kot članica različnih orkestrov.
Torej radi izvajate vso glasbo. Kaj pa poslušate?
Všeč mi je glasba kot taka, čeprav obstajajo žanri, ki jih ne razumem. Doma smo od nekdaj poslušali vse, spremljali smo televizijske in radijske prenose, kjer se je predvajala raznolika glasba. Vem, da mi je bil kot otroku nadvse všeč koncert Billyja Joela, med saksofonisti pa bi izpostavila Charlieja Parkerja, ki ga slišimo igrati ob Milesu Davisu. Tudi tradicija big bandov mi je nadvse blizu.
In kakšno je vaše osnovno življenjsko poslanstvo?
Sem profesorica fizike na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji na Šolskem centru Novo mesto. Pred tem sem bila zaposlena na Institutu "Jožef Stefana". Nekako … zvok je tudi del fizike. Lahko rečem, da sem v glasbo vpeta vse odkar so me vpisali na pouk klavirja. Spreminjata se le žanr in instrument. Začela sem s klasičnim klavirjem, v srednji šoli mi je bil blizu rock, na začetku študija jazz, medtem ko sem trenutno najaktivnejša v orkestrih. Navsezadnje se okus z leti spremeni, saj gre za del odraščanja, okolice, lastnih interesov. Vedno odkriješ kaj novega. Srečaš ljudi in ugotoviš, da poslušajo nekaj drugega, to preveriš ter vidiš, ali ti ustreza ali ne. Stvari niso enosmerne in vsake toliko časa te kaj preseneti. Morda v tem marsikdo na prvi pogled ne vidi smisla, sem pa verjetno zaradi tega nekoliko nenavaden človek.
Mnenje mentorja, saksofonista Matije Mariona:
Tako kot Andreji ne zmanjka besed, ji ne zmanjka niti motivacije in zagona za pridobivanje novega znanja ter prisostvovanja različnim projektom.