Glasilo – Januar 2021

Irina, kdaj si se prvič pobliže seznanila z glasbo?

Glasbeno šolo sem začela obiskovati pri sedmih letih, in sicer pouk violine. Seveda smo imeli poleg tudi solfeggio, prav tako sem bila članica pevskega zbora, niso pa mi tuje niti osnove klavirja, čeprav se ga nikoli nisem učila, vendar doma vsi igrajo klavir. Kljub temu sem v petem razredu z glasbenim izobraževanjem zaključila. Takrat me je začelo zanimati nekaj povsem drugega in violina ni bila del tega. Potem pa so me nekoliko kasneje, pri kakšnih petnajstih letih, navdušili bobni. Na spletu sem našla veliko show skupin, si eno izbrala, jo kar poklicala in povabili so me na vajo ter me sprejeli kot članico. Z njo sem igrala eno leto, nakar smo se z družino preselili v Slovenijo, kjer sem poiskala možnosti za učenje igranja bobnov in našla Glasbeno šolo B.A.S.E.

Kaj pa je tisto, kar te je prepričalo?

Ko sem brala opis na spletni strani, se mi je zdelo, da bi to lahko bilo nekaj zame. Tudi odzivi so bili zelo lepi. Meni navaden pristop k učenju ni všeč. Ne maram vnaprej določenega programa, v Glasbeni šoli B.A.S.E. pa pouk poteka na sproščen in zanimiv način. Program se prilagaja željam. Mentorju povem, kaj mi je všeč, posvetiva se teoriji, ki je potrebna, da bi lahko to glasbo igrala, osvojim tehnike in skladbo že igram. To mi je zelo všeč. Upoštevanje mojih interesov.

Je kakšen poseben razlog, da si se igranja bobnov začela tudi učiti? Navsezadnje bi jih še naprej lahko samo igrala …

Želela sem pridobiti izkušnje in znanje. Dejstvo je, da se sama težko zberem in učim. Poleg tega pod vodstvom mentorja vidim napredek, pa tudi nastope imamo.

Bi rekla, da zaradi pridobljenega znanja na glasbo gledaš drugače?

Vsekakor. Zdaj slišim neko pesem in če sem jo prej le poslušala ter ocenila, ali je dobra ali ne, sedaj slišim ozadje. Prepoznam uporabljeni ritem. Res pa je, da poslušam pretežno ritmično glasbo, plesno glasbo, latino glasbo, rap. Glasbo skratka, v kateri je ritem poudarjen.

In kako bi po dveh letih učenja ocenila svoj napredek?

Zaradi znanja teorije medsebojno ločujem ritme in tehnike. Sicer pa se z igranjem bobnov razvijajo predvsem možgani. Moraš zelo paziti, kdaj igra katera roka in kdaj katera noga. Motorika se izboljša in sama vem, da igram dosti bolje. Stvari, ki so bile na začetku težke, se mi sedaj ne zdijo nič posebnega. Prav pred vsako uro si postavim nove izzive.

Si se kdaj preizkusila tudi v pisanju avtorske glasbe?

Ne, v otroštvu sem pisala pesmi, večinoma na klavirju, a zdaj ne več. Nekako ni razloga za to, ni vzdušja. Igranje je zame pomembnejše. Pravzaprav znam ritem, ki ga slišim, zaigrati z rokami in nogami le s pomočjo mize.

Torej bobnaš na različne podlage in sploh ne na bobne?

Sama denimo bobnov nimam doma. Živimo v stanovanju in to ne bi šlo. Zato za vaje uporabljam nekakšen nadomestek bobnov, kar za vajo povsem zadostuje, sploh če poleg uporabim stranico postelje, kakšno knjigo … dovolj je, da nastane glasba. V resnici na bobne igram le na urah v glasbeni šoli.

Kaj pa igranje v kakšni glasbeni skupini, je to morda ena od prihodnjih želja?

Ne vem, morda res … kdaj v prihodnosti. Zaenkrat je več kot dovolj, da igram le zase …