Violina – 2. Poglavje

[thrive_headline_focus title=”Spoznajmo violino” orientation=”centeralign”]

2. Poglavje

Naj začnemo to poglavje s kratkim in splošnim zgodovinskim pregledom razvoja violine, kot jo poznamo danes. 

Violina je zelo star inštrument. Današnjo podobo je dobila že pred nekaj stoletji. Skupaj zviolo, violončelom in kontrabasom spada v družino godal in je najvišje uglašeno godalo. Najstarejša ohranjena violina je delo goslarja Andrea Amatija iz leta 1554. Njena oblika in mere goslarji uporabljajo še danes. Andrea Amatija upravičeno štejemo za izumitelja današnje oblike violine. Svoje znanje je prenesel na svoja sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša ucenca sta bila Andrea Guarneri in verjetno najbolj znan Antonio Stradivari.

Anatomija violine

Violina je sestavljena iz treh glavnih sestavnih delov: glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo, polž, vijačnica, kjer so pritrjene strune in vijaki za uglaševanje. Na vrat je pritrjena ebenovinasta ubiralka, na kateri s pritiskom prstov, spreminjamo tonsko višino.

Trup predstavlja resonančno telo, ki je večinoma iz smrekovega lesa. Sestavljajo ga, zgornji pokrov, ob strani obod in dno. Na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki služi kot podpora strunam, pomembna pa je tudi za nastanek zvoka, saj med tem, ko z lokom drsimo preko strun, kobilica vibrira in vibracije prenaša na trup. Vibriranje kobilice lahko tudi zmanjšamo, tako, da na kobilico pritrdimo dušilec oziroma sordino. Za kobilico se nahaja strunik, na katerega so pripete strune in štirje majhni kovinski vijaki za fino uglaševanje. Sledi gumb, ki z vezjo drži strunik. Na sredini pokrova sta izrezljani dve reži oz. zvočnici, skozi katere prihaja zvok v naša ušesa. Imenujemo ju tudi f-odprtini, ker sta v obliki črke f.

zgradba violine

Na zgornji del telesa violine se lahko namesti podbradnik ali sedlo za lažjo držo in na spodnji strani mostiček, ki se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi violinisti. Podbradek in mostiček omogočata, da violino držimo z brado na rami, roka pa violino samo narahlo podpira.

V notranjosti trupa se nahaja posebna paličica imenovana duša. Duša služi kot podpora kobilici, prav tako pa kot tonska povezava pokrov - dno, ter kot ojačevalec zgornjih tonov.

Lok

Lok je posebna lesena palica, na katero je napeta konjska žima, s katero vlečemo po strunah in s tem struna zavibrira. Žimo moramo zaradi trenja, pred igranjem namazati s kolofonijo, smolo, ki ostane pri destilaciji terpentina. Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica/špica (zgornji del).

sestavni deli loka za violino

Velikost violine

Violina običajne velikosti je celinka (4/4). Otroci običajno začnejo z igranjem manjših violin, najpogosteje tričetrtinke (3/4), polovinke (2/4) in četrtinke (1/4), najmlajši tudi šestnajstinke (1/16). Oznake ne pomenijo razmerja dolžine glede na celinko. Obstajajo pa tudi manjše izvedbe violine za odrasle, na primer žepna violina imenovana pošet (pochette), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji.

Strune

Violina ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g). Strune so bile prvotno iz raztegnjenih, posušenih in zvitih ovčjih črev. Kasneje pa so jih proizvajali iz svile, aluminija ali jekla. Moderne strune so večinoma narejene iz specialnih vrst jekla, včasih so obdane s srebrom ali (struna e) z zlatom.

Violina in glasbeni stili

Violina je že od nekdaj najbolj pogosto prisotna v klasični glasbi. Violine predstavljajo največji del simfoničnega orkestra, ki igra klasično glasbo, običajno so razdeljene na prve in druge violine.

Violina ima svojo pomembno vlogo tudi v jazzovskih sestavih (Joe Venuti, Stéphane Grappelli), popularni glasbi, kot tudi v folklorni, etno glasbi. V zadnjih letih se je pojavila tudi električna violina (Vanessa Mae).

Znani violinistični virtuozi so bili Yehudi Menuhin, Giuseppe Tartini, Antonio Vivaldi in verjetno najboljši Niccolo Paganini. Znana slovenska violinista sta Anja Bukovec in Igor Ozim.

​V prihodnji e-lekciji vam bomo povedali več o tem, katera violina je najbolj primerna za vas ali vašega otroka in na kaj je potrebno biti pozoren pri izbiri in nakupu vaše prve violine. Se vidimo!

P.S. Radi bi vam pomagali pri učenju igranja violine. Kliknite na gumb in nam zaupajte, kaj vam povzroča največ težav.












Want to learn more?

Check out these articles below

>