Kako vaditi kitaro? Skrivnost največjih kitaristov
Verjetno ste že neštetokrat slišali, da je za uspeh pri učenju kitare, najprej potrebno vložiti ogromno časa in vaditi ure in ure in ure... Po svetu krožijo različne zgodbe o svetovno znanih kitaristih, ki vadijo po 10 ur na dan in več. Eden takih je Steve Vai, ki tudi promovira svojo 10 urno vadbo. Ampak, ste se že kdaj vprašali: Je to res edina pot, da postanem odličen kitarist? Ali je poleg drugih stvari v življenju (šola, služba, družina…) sploh mogoče, da vadbi kitare namenimo 10 ur v dnevu. Če je tako, bi bilo na svetu veliko manj dobrih kitaristov, kot jih dejansko je. Kaj je torej njihova skrivnost ?
Danes je že splošno znano, da z golim in brezglavim “drilom”, ne krepimo našega glasbenega razvoja, temveč zgolj določene fizične spretnosti. Za doseganje razultatov, na vseh področjih v življenju, se moramo naučiti vaditi z glavo. To imenujemo ZAVESTNA VADBA.
Dobra novica pri tem je, da se pri takšnem načinu vadbe, ne rabite več obremenjevati z količino časa, ki ga porabite za vašo vadbo in se počutiti slabo, če ne vadite določeno število ur. Zavedajte se, da kvantiteta ni najbolj pomemben faktor pri učenju, temveč se je potrebno osredotočiti na kvaliteto vašega učenja. Skrivnost dobrih glasbenikov je predvsem v tem, kako kvalitetno čas, ki ga namenijo vadbi inštrumenta izkoristijo, da odnesejo od nje največ.
Kaj je zavestna vadba?
Zavestna vadba je osredotočena aktivnost, ki je usmerjena v doseganje ciljev. Njen primarni cilj je: izboljšanje naših rezultatov in dosežkov.
Vaditi zavestno pomeni, da imamo vedno popolno kontrolo nad tem, kar trenutno počnemo. Ponavadi je to v nasprotju s tem, kar večina kitaristov dojema kot dobro vadbo. Pogosto smo namreč nagnjeni k mišlenju, da bomo postali dober glasbenik zgolj z neskončnim ponavljanjem in preigravanjem (lestvic, licksov, akordov...). Problem v tem pa je, da tega ponavadi ne delamo zavestno, temveč lestvice, lickse in akorde nesmiselno in brezglavo “driblamo” gor in dol (z vsemi napakami vred), medtem, ko smo z našimi mislimi nekje popolnoma drugje. To definitivno ni primer zavestne vadbe.
Zavestna vadba pomeni, zaznavanje in popravljanje vsake najmanjše napake v igranju. Pomeni biti popolnoma prisoten v trenutku in posvečati 100% pozornosti na nalogo, ki jo opravljamo. Pomembno je tudi, da skozi vadbo svoj napredek spremljamo in ga vrednotimo.
Ko govorimo o zavestni vadbi je pomembno vedeti eno stvar. Zavestna vadba ni nikakršen privilegij, ki bi ga bili deležni zgolj talentirani posamezniki. Je veščina, ki se jo lahko nauči vsak. Kar pomeni, če hočemo postati boljši, se moramo naučiti bolje vaditi. Nemogoče je, da bi našo vadbo spremenili in izboljšali čez noč, ampak gre za konstanten proces, ki se ga učimo, privajamo in razvijamo počasi in postopoma.
Po idejnemu očetu teorije zavestne vadbe, K. Anders Ericssonu, obstajajo 4 načela, ki se jih moramo držati, da bo naša vadba uspešna:
1. Za vlaganje energije v truda v naš razvoj potrebujemo MOTIVACIJO
Noben učitelj na svetu, nam pri našem glasbenem razvoju ne bo mogel pomagati, če za to ne bomo motivirani sami. Želja po našem lastnem razvoju in rasti mora biti večja, kot vsa razočaranja ob naših preteklih neuspehih. Najti motivacijo za: Biti boljši kot včeraj, mora biti naš poglavitni cilj.
2. Težavnostna stopnja naloge, mora biti v skladu z našimi trenutnimi sposobnostmi
Naloga, najbolj primerna za učenje in razvoj je naloga, ki se dotika meje naših trenutnih sposobnosti. Tako ne sme biti prelahka, da bi nas dolgočasila in pravtako ne pretežka, da bi zamorila našo željo po ustvarjanju. To je meja kjer se učenje začne.
3. Zagotovi si povratno informacijo
Če hočemo postati v neki stvari boljši, moramo vedeti in oceniti, če smo na pravi poti, da to dosežemo. Dober učitelj nam je lahko pri tem v veliko pomoč. Težko smo namreč sami sebi učenec in učitelj hkrati. Izkušeni in dobri učitelji pa imajo sposobnost zaznati in izpostaviti naše šibke točke in probleme, ki se jih sami niti ne zavedamo. Namreč, ko so naši možgani polno zaposleni z vadbo, ne ostane več veliko prostora za naše lastno opazovanje in vrednotenje. Če osebnega učitelja nimate, vam priporočamo, da vašo vadbo posnamete in vaše igranje kasneje analizirate. Tako boste slišali in popravili napake, ki se jih pri samemu igranju ne zavedate.
4. Ponavljaj, ponavljaj, ponavljaj...
Znan je rek: Repeticija je mati modrosti. A pazite se ponavljanja, ki je nepremišljeno. Tudi, če preigravamo eno lestvico, lick ali kitarski riff znova in znova, to ne pomeni, da na to ne rabimo polagati pozornosti. Kvečjemu nasprotno! Najboljši učni proces je ta, v katerem se v vsakem trenutku popolnoma zavedamo sebe in naših najsubtilnejših gibov. Pri učenju inštrumenta, pa je potrebno tako zavestno tudi poslušati. V polaganju pozornosti na vsako najmanjšo podrobnost smo na poti, da postanemo vrhunski.
Kako naj spremenim svojo vadbo v zavestno?
Kot glasbena šola z večletnimi izkušnjami, smo danes seznanjeni s številnih težavami in problemi, s katerimi se ubadajo naši učenci v procesu vadbe inštrumenta.
4 najbolj pogosti problemi, ki se pojavljajo pri vadbi kitare so:
- Vedno znova ponavljamo enake napake, brez da bi jih popravili
- Vadimo prehitro
- Pri vadbi nimamo koncentracije
- Pri vadbi nimamo postavljenih ciljev
Kaj imajo našteti problemi skupnega je to, da nas vsi ovirajo na naši poti, da postanemo dober ali celo vrhunski kitarist. Ker ne znamo pravilno vaditi, naših potencialov ne moremo razviti do popolnosti. Prvi korak do boljše vadbe je, da se zavemo svojih napak in težav in jih nato eno za drugo odstranimo.
Kot že rečeno, zavestna vadba je veščina, ki se jo je treba priučiti. Uporabite 4 omenjena Ericssonova načela, ovrednotite svojo vadbo in odstranite ovire, ki vam onemogočajo vaš glasbeni napredek.
Vadite počasi in zavestno, ne priganjajte se. Osredotočite se na kvaliteto vaše vadbe in se ne obremenjujte preveč z kvantiteto.