Stota obletnica Billie Holiday

Billie Holiday je nesporno ena najboljših jazz vokalistk vseh časov. S svojim svojevrstnim, grenko - ganljivim glasom, čustveno izraznostjo in sposobostjo spremeniti vsako življensko situacijo v glasbo, je znala začarati občinstvo. Njena glasba pa po stotih letih še vedno predstavlja ogromen vpliv in vir navdiha za številne rodove vokalistov in glasbenikov za njo.

Življenje

Billie Holiday je bila rojena 7. aprila 1915, v Philadelphii z imenom Eleanora Fagan. Njena mama Sadie je bila takrat stara le 13 let, oče, ki ju je kaj kmalu zapustil, pa 15. Ko je Sadie zanosila so jo starši spodili od doma in bila je prisiljena iskati najrazličnejše začasne službe, Billie pa je med mamino odsotnostjo večino časa vzgajala družina njene polsestre.

V iskanju boljšega življenja se je Sadie leta 1929 s hčerko preselila v New York. Ko sta se ustalili v novem okolju je začela Billie (ime si je “izposodila” pri igralki Billie Dove) prepevati po obskurnih Harlemskih klubih. Kljub temu, da se nikoli ni posluževala urjenju vokalne tehnike ali branju not, je kaj hitro postala del takratne zelo živahne jazzovske glasbene scene. Hodila je od kluba do kluba in tam prepevala za napitnino.

Ko je bila stara 18 let, jo je v enem izmed klubov odkril (kasneje legendarni) producent John Hammond, ki ji je priskrbel snemanje s klarinetistom Bennyjem Goodmanom, ki je bil takrat že na robu slave. Z njim posname pesem Your Mother's Son-In-Law (1933). V letu 1935 njena prepoznavnost skokovito naraste in s hiti kot so “What a Little Moonlight Can Do” and “Miss Brown to You”, osvoji srca publike. Billie so se tako odprla vrata do najuglednejših klubov na Manhattnu in 52. ulici, kjer je nastopala z legendami jazza, kot so saksofonist Lester Young (on ji je nadel tudi vzdevek, Lady Day), pianist Count Basie in saksofonist Artie Shaw. Prav sodelovanje z slednjim je bil velik dosežek takratnega časa, saj je kot prva temnopolta ženska nastopala z svetlopoltimi glasbeniki.

Iste pesmi ne morem peti niti dva večera zapored, kaj šele dve leti ali deset let. Če zmoreš kaj takega, to ni glasba - je vojaški dril ali pa vaja, ali jodlanje ali kaj podobnega, ni pa glasba.

Billie Holiday

"Poseben" sadež

V 30ih letih se je Billie seznanila s kontroverzno pesmijo “Strange Fruits”, ki obsoja linčanje temnopoltih na ameriškem jugu. Ker ji takratna založba (Columbia Records) skladbe zaradi sporne vsebine ni dovolila posneti, je poiskala drugo (Commodore). Skladba je kmalu postala zelo popularna in himna črnskih združenj, revija Time  pa jo je razglasila za pesem stoletja. Z njo si je Billie Holiday priskrbela mesto ne le v glasbeni, ampak širše v ameriški zgodovini 20. stoletja.

Temna stran Billie Holiday

Droge in alkohol sta bila redna spremljevalca Billie-nega življenja. Marihuano je kadila že pri dvanajstih ali trinajstih. Odvisnosti od heroina pa do konca svojega življenja ni mogla ukrotiti. Vse močnejša odvisnost od mamil, alkohola ter nasilne ljubezenske zveze, niso pustile le madeža na njeni karieri, ampak tudi v njenem glasu, psihi in fizičnem telesu.

V prostoru je bilo petnajst, morda dvajset gostov. Največ. Grozno žalostno. A kljub temu - ko je Lady zapela Fine and Mellow, si se tako tudi počutil. Ko je prešla na Willow, Weep for Me, ti je šlo na jok. Ozrl si se okrog sebe in ugotovil, da tistih par drugih gostov joče v svoje pivske kozarce. Pa niti niso bili tako pijani. Nekaj je bilo še vedno tam, nekaj, kar loči umetnika od pevca: razkrivanje Sebe. Tukaj sem. Ne za dolgo, a tukaj sem. S tem, da smo občutili njeno smrtnost, smo občutili svojo.

Ameriški pisatelj Studs Terkel o enem izmed koncertov Billie Holiday v zadnjih letih njenega življenja

Zadnja leta Billie Holiday so bila tragična. Zaradi posedovanja mamil je bila večkrat aretirana, zato zadnjih 12 let svojega življenja ni smela nastopati v večini newyorških klubov. Billie Holliday je umrla na robu bankrota, odvisna od heroina in sama, zaradi ciroze jeter, pri svojih 44 letih. Njen svojevrsten glas, emocionalna izraznost, inovativne tehnike in ganljive pesmi pa bodo zagotovo živele večno.

Ob pevkini stoletnici so pri Columbii izdali zgoščenko The Centennial Collection, ki prinaša 20 najbolj vplivnih skladb v izvedbi Holidayjeve, med njimi Summertime in All of Me.

 

[Portrait of Billie Holiday, Downbeat, New York, N.Y., ca. Feb. 1947] (LOC)

Prosimo delite našo stran