Glasbena šola za starše
Med ene najlepših življenjskih popotnic, ki jih lahko damo otroku, zagotovo sodi glasbeno šolanje. Glasba je močan medij, ki nas spremlja tekom celega življenja, in to na dnevni ravni, zato z njo nemalokrat povezujemo različne prelomnice. Vpliva na navezovanje stikov z drugimi, pomaga nam pri iskanju lastne identitete, predvsem pa odraža naše počutje.
Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, jo zaradi pridobljenega znanja razumejo globlje. Poleg tega da se naučijo igrati izbranega instrumenta ali petja, pa tekom šolanja pridobijo tudi številne druge veščine. Med drugim se naučijo vztrajnosti in skupinskega dela ter razvijejo finomotorične spretnosti in ustvarjalnost, kar lahko kasneje kadarkoli uporabijo na kateremkoli področju. A je pri tem seveda zelo pomembna ne le vloga mentorja, temveč tudi podpora staršev.
Idealno je, če otroka podpirate, a nanj ne pritiskate. Vendar marsikateri starš brez glasbenega znanja ne ve, kako to doseči. Zato se, da bi se povezal z otrokom, v glasbeno šolo vpiše tudi sam.
Obiskovanje glasbene šole skupaj z otrokom ima številne dobrobiti in pozitivno vpliva tako na vas kot vašega otroka. Ob samem dejstvu, da lahko drug drugemu, ko se soočita s težavo, pomagata, je lahko učenje igranja izbranega instrumenta ali petja vir družinskih zabav, pa tudi velik izziv.
Ob posebnih priložnostih, kakršne so prazniki in rojstni dnevi bližnjih, namreč lahko pripravite družinski koncert, pred tem pa glasbo raziskujete, jo analizirate, se o njej pogovarjate in se na ta način zbližate povsem drugače. Skupni interes brez dvoma povezuje. In ker boste v tem primeru otrokove težave bolje razumeli, mu boste lahko nudili več podpore, navsezadnje pa bo tudi zaupanje med vama močnejše.
V Glasbeni šoli B.A.S.E. staršem v otrokovem glasbenem šolanju pripisujemo velik pomen, izkušnje pa pritrjujejo vsemu navedenemu. Zato smo se odločili dodatno spodbuditi vse starše, ki razmišljate o tem, da bi se v igranju izbranega instrumenta ali petja preizkusili tudi sami. Vse vas vabimo na brezplačno učno uro, na kateri boste spoznali način našega dela in se z mentorjem podali novim dogodivščinam naproti.
Kontaktirajte nas in se dogovorite za termin brezplačne učne ure. Prepričani smo, da bo vaš otrok vaše odločitve več kot vesel.
Zahvala
Hvala vsem, ki ste se decembra vpisali v Glasbeno šolo B.A.S.E.! Z vašo pomočjo smo organizaciji Rdeči noski nakazali donacijo v skupni višini decembrskih vpisnin. Prepričani smo, da bo ta na obraz številnih otrok narisala nasmeh.
3. Virtualni koncert - December 2021
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim na tretjem virtualnem B.A.S.E. koncertu. Hvala, da ste nam pričarali glasbeno obarvano praznično vzdušje. Hvala pa tudi vsem vam, ki ste koncert poslušali, saj brez občinstva ni niti glasbenikov.
V primeru, da ste koncert zamudili ali pa bi si ga želeli ogledati še enkrat, je ta na naši strani. S pomočjo pametnega telefona skenirajte QR kodo in povezava vas bo pripeljala do posnetka koncerta.
Aktivne vloge na zavihku Iščem band
Maja Ž. F.
V Mariboru ali Ptuju iščemo bobnarja, ki bi se pridružil naši skupini.
majazolgarcontact@icloud.com
Nuša V.
Pojem in igram klavirsko harmoniko. Iščem skupino, ki bi se ji pridružila.
nuska.vogrin@gmail.com
*V kolikor iščete skupino ali ste član skupine ki išče nekoga, vas vabimo da vašo prijavo oddate na zavihku.
Iz B.A.S.E. učilnic: Eva Skalerič in Inja Dobričič
Eva Skalerič in Inja Dobričič sta mati in hči, ki že dve leti obiskujeta pouk klavirja pri Tadeju Gruškovnjaku. Kar jima je dodobra spremenilo življenje. Učne ure namreč obema predstavljajo izziv in vir veselja, obenem pa sta s pomočjo klavirja našli prostor, ki je le njun, čeprav vanj vključujeta tudi ostale družinske člane. Predvsem pa: preko glasbe sta se povezali, kakor se brez nje najbrž ne bi nikoli. Kajti omogoča jima skupno preživljanje prostega časa in, še pomembneje, vzajemno rast.
Katera od vaju je prva izrazila željo za učenjem igranja klavirja in s tem spodbudila drugo?
Eva: Sama sem v otroštvu kar deset let igrala klavir. Prihajam namreč iz družine, kjer je prevladovalo mišljenje, da je del splošne izobrazbe tudi glasbeno znanje. Poleg tega smo klavir imeli doma. Vendar sem se klasične glasbe naveličala, sledil je študij in, preprosto, zgodilo se je življenje. Občasno, ko sem obiskala starše, sem še kdaj sedla zanj in kaj zaigrala, a načeloma lahko rečem, da sem igranje klavirja za kar trideset let opustila. Potem pa je hčerka za peti rojstni dan od starih staršev dobila klavir, na podlagi česar sem se odločila, da jo vpišem v glasbeno šolo. Tja sva tudi šli, vendar je rekla, da je to ne zanima. Nato pa je v tretjem razredu prišla do mene in vendar izrazila željo za učenjem ter s tem spodbudila tudi mene. Takrat sem namreč pomislila, da bi obudila znanje, saj sem si vedno želela znati zaigrati kakšno pop skladbo ali filmsko glasbo. In tako se je rodila misel, da bi igrali obe. Pozanimali sva se glede šol in našli B.A.S.E., to tudi obiskali in se takoj navdušili tako nad samim vzdušjem kot mentorjem.
Inja, se je v tem času zgodilo kaj posebnega, da si svojo odločitev spremenila?
Inja: Niti ne. Morda le to, da je v prvem in drugem razredu kar nekaj mojih prijateljic igralo klavir, zato se mi je zdelo, da bi se z njimi lahko povezala tudi preko glasbe. A sem se odločala med klavirjem in kitaro ter nazadnje izbrala klavir. Razlog za to je, da me ta sprošča in danes zares uživam v igranju.
Vajina posebnost je, da si ne delita le instrumenta, temveč tudi mentorja. Pride kdaj do situacije, ko druga drugi vsiljujeta mnenje ali želje?
Eva: Kadar imava ure v živo, na šoli, je to za naju res lep trenutek. Prideva namreč skupaj in najprej jaz poslušam njo, nato ona mene. Gre za zares posebno druženje hčerke in mame, Tadej pa ure prav tako izredno lepo povezuje. Teh najinih sred se izjemno veseliva. A zadnje čase obiskujeva online pouk, kar je prineslo nekaj sprememb. Inja želi imeti čas zase, sama pa tudi največkrat igram, ko je hči na treningu. Vendar še vedno radi prisluhneva druga drugi in se včasih tudi popravljava. Vesela sem, da me kdaj vpraša za mnenje in rekla bi, da res dobro sodelujeva. Klavir naju je zbližal na nek poseben način in vpis v glasbeno šolo je bila vsekakor ena najboljših odločitev.
Si delita tudi glasbeni okus?
Eva: Ta je bolj v skladu s starostjo. Inji je všeč, kar je popularno med šolsko populacijo, sama pa bolj prisegam na stare uspešnice, do katerih gojim oseben odnos, najsi bo zaradi spominov najsi bo zaradi mladosti.
Inja: Prav vsako leto se veselim Evrovizije. Rada jo gledam in ob tem opazujem pianiste. Zato izbiram tudi takšne skladbe. Vadim veliko. In všeč mi je, ko igra mami, še posebej, ko zaigra kaj narobe, saj me to zelo sprosti. Obe pa sva vztrajni. Včasih kakšno skladbo ponavljava dolgo, vse dokler nama ne gre.
In katera vadbi nameni več časa?
Inja: Približno obe enako.
Eva: Usklajevanje je težko, sploh ker Inja poleg šole petkrat tedensko trenira gimnastiko, sama pa sem tudi redno zaposlena. Tadeju sem zato že na samem začetku povedala, da najbrž ne bova najbolj vestni učenki, a bova to počeli z navdušenjem. In on to razume. Tako da: včasih vadiva več, drugič pa kakšno uro porabimo za zaostanke. Pomembno je, da naju spodbuja, saj je učenje zaradi tega čisto veselje.
Obe sta nam znani z B.A.S.E. koncertov, na katerih redno sodelujeta. Sklepam, da vama je torej v veselje tudi nastopanje.
Eva: V tem sva si povsem različni! Inja je tiha miška, ki na odru dobesedno zacveti. To se kaže pri govornih nastopih v šoli, na gimnastiki in tudi v glasbeni šoli. Ko se izpostavi, postane samozavestna in odločna. Jaz pa rada delam, a mi nastopi povzročajo stres, čeprav je lepo, ko se ozreš nazaj in vidiš, kaj si dosegel.
Bi, če se ozreta na zadnji dve leti, kolikor obiskujeta glasbeno šolo, rekli, da vaju je glasba povezala tesneje?
Eva: Za naju je bila to gotovo ena največjih in tudi najpomembnejših odločitev. Težko se je vrniti v glasbeno šolo, saj vanjo običajno vpišeš otroka, ne pa tudi sebe, vendar je igranje klavirja nekaj, kar počnem izključno za svojo dušo. To naju obe osrečuje. Včasih je težko, kdaj ne moreva priti, nikoli pa ne pomisliva, da bi odnehali. V tem sva si podobni in mi veliko pomeni, saj sem bila kar malce žalostna, ko je rekla Inja, da je to ne zanima. Vendar otroku ne moreš ničesar vsiliti, vsaka odločitev mora biti njegova. Je pa sedaj v sebi našla ljubezen do glasbe. Preko nje se pravzaprav povezujemo kot družina, saj glasbo poslušamo, plešemo in s tem v naš dom vnašamo radost.
pripravila: Nina Novak
Izrekamo dobrodošlico novim učencem, ki so se nam pridružili tekom decembra:
Hana M. Š.
Renato K.
Tjaša J.
Gal K.
Filip Ž.
Timotej J. B.
Joel V.
Anadeja B.
Ana B. K.
Hana I.
Bine H.
Tine H.
Eva M.
Jan T.
Staša F.
Tilen R.
Matic D.
Sekumady C.
Polonca Š.
Vesna M.