22 septembra

Glasilo – September 2020

0  - komentar

Nova enota v Mariboru!

Na prvi šolski dan, 1. septembra, smo mariborsko šolo uradno preselili na novo lokacijo, v samo središče Maribora, na Slomškov trg 1.

Iz B.A.S.E. učilnic: Maj Koželj Pristovnik

Predstavljamo Maja Koželja Pristovnika, starega 10 let, ki obiskuje pouk Pop & Jazz klavirja za otroke pod mentorstvom Kristijana Korata.

Kako dolgo se že učiš igranja klavirja?

Približno štiri leta.

Ti je mentor predstavil tudi kakšen žanr ali izvajalca, ki ga prej nisi poznal?

Predstavil mi je popularno glasbo, blues in jazz.

Kakšno glasbo sicer rad poslušaš?

Največ poslušam rock glasbo, včasih tudi jazz.

Kateri je tvoj naslednji glasbeni cilj?

Naučiti se čim več novih, težjihskladb in jih zaigrati na nastopih.

Bi učenje igranja katerega od instrumentov priporočil tudi drugim?

Bi, ker igranje izboljša spomin in ker je igrati preprosto fajn.

Kje se vidiš čez deset in več let?

Na fakulteti, a ne glasbeni. Klavir pa bom še vedno igral, in se, vse dokler bom lahko, učil novih skladb.

Mnenje mentorja, pianista Kristijana Korata:

Maj Koželj je eden redkih učencev, ki mu je bila s strani Glasbene šole B.A.S.E. podarjena štipendija. Razloga za to sta izjemen talent in trdo delo. Sam se morda v prihodnosti ne vidi v vlogi profesionalnega glasbenika, a bi si kljub temu upal trditi, da bo s trudom in zagnanostjo, ki ju kaže, to nekega dne postal.

Izrekamo dobrodošlico novim učencem, kiso se nam pridružili tekom avgusta:

Lara K.

Katarina B.

Nino G.

Borut K.

Tadeja R.

Krištof O.

Blaž F.

Katarina D. K.

Aleksandra Š.

Betty S.

Jure M.

Anja G.

Mojca J.

Jernej B.

Boštjan J.

Karin Š.

Jaka L.

Nikita Ž. S.

Jakob H.

Daniel L.

Doroteja Z.

Lana A.

Nejc A. V.

Pedagoški kotiček: Matej Hotko

Matej Hotko je jazzovski basist in kontrabasist, diplomant prestižne univerze Manhattan School of Music (New York, Amerika). Je ustanovitelj in ravnatelj Glasbene šole B.A.S.E., predavatelj na Akademiji za glasbo Ljubljana, dirigent dveh tamkajšnjih jazzovskih orkestrov, aktiven glasbenik in oče dveh otrok.

Kaj je pred štirinajstimi leti privedlo do ustanovitve Glasbene šole B.A.S.E.?

Po študiju v Ameriki sem poučeval na eni od glasbenih šol, kjer sem bil tudi vodja oddelka, vendar način tamkajšnjega dela, naravnan k skupinskemu pouku, ni zadovoljil mojih pedagoških potreb. Učencem sem se namreč želel posvetiti individualno, zato sem odšel na svoje in ustanovil Glasbeno šolo B.A.S.E.

Je bilo že od začetka mišljeno, da okoli sebe zbereš ne le pedagoge, temveč aktivne glasbenike, ki želijo znanje posredovati tudi drugim?

Takrat sem izbiral izključno aktivne glasbenike, vendar sem opazil, da so obenem tudi dobri pedagogi. Sprva nihče ni imel prav veliko izkušenj s poučevanjem, so pa bili vrhunski glasbeniki in sčasoma so postali tudi vrhunski pedagogi. Seveda je danes vsakomur, ki bi želel poučevati pri nas, povsem jasno, da iščemo oboje: vrhunske pedagoge in vrhunske glasbenike.

Kot ravnatelj v pedagoško delo vnašaš inovativne pristope. Gre za vnaprej premišljene korake ali te narekuje praktično delo?

Pred leti smo preprosto izhajali iz tistega, kar smo znali boljše od drugih. V prvi vrsti je to visoka ravan glasbeništva z učnim načrtom v ozadju. Individualna obravnava vsakega učenca, ki je privedla do današnje O.G.I. metode poučevanja, je bila naše poslanstvo od samega začetka. To je tudi nekaj, česar si ljudje želijo. Seveda pa se sproti prilagajamo samemu povpraševanju … tako se je denimo pokazalo, da skupinski pouk teorije ni dober, saj vsak potrebuje drugačna znanja, zato učenec teorijo spozna sproti, na sami uri, kjer lahko pridobljeno znanje nemudoma prenese v prakso.

Kateri so kratkoročni in kateri dolgoročni cilji Glasbene šole B.A.S.E.?

Med kratkoročne vsekakor sodi želja, da zadovoljimo potrebe naših učencev in jim ponudimo ekstravaganten pouk. To pomeni, da so pri nas deležni stalne pomoči, saj omogočamo celoten servis, od poučevanja, možnosti najema ali nakupa instrumenta do svetovanja, povezanega z vsem naštetim. Dolgoročno pa si seveda želim, da bi bili prva izbira za vsakogar, ki si želi kakovostnega glasbenega šolanja za le malenkost višjo šolnino od ostalih šol. Drugo so različne oblike online programov, ki jih razvijamo in ponujamo učencem po vsej Sloveniji ter Slovencem po svetu.

Poleg tega, da opravljaš vlogo ravnatelja, si tudi aktiven pedagog. Je pomembno ohraniti stik z učenci?

Številni ravnatelji stik izgubijo, ker se v celoti posvetijo vodenju šole. Tudi sam učim manj, vendar moram imeti stik z učenci, da poleg ravnatelja ostanem del pedagogike, saj na ta način lažje vodim šolo. Zato: poučevati vsekakor nameravam tudi v prihodnje, navsezadnje učim tudi na Akademiji za glasbo Ljubljana, kjer sem obenem predstojnik jazz katedre. Vodim pa tudi dva tamkajšnja jazzovska orkestra, s katerima koncertiram po vsej Evropi. Gre za tri področja, poučevanje, koncertiranje in vodenje, ki me polnijo ter izpolnjujejo.

Kaj ti sicer pomeni glasba?

Posvetil sem ji življenje … vse, kar se dogaja okoli glasbe, od poučevanja, vodenja, organizacije, produkcije do koncertiranja in drugih dejavnosti, povezanih z njo, je moje življenje.

Je svet lepši, če znamo igrati katerega od instrumentov ali pozorno poslušati?

Gre za odnos do kulture, ki jo na ta način tudi gradimo. Moramo se zavedati, da glasba ni le predmet v šoli. Lahko je profesionalno orodje, lahko pa je le sprostitev ali glasbena terapija, kar je tudi zelo pomembno. Ima različne namene, kot vemo, pa nas medsebojno povezuje. V njej vsak najde svoje zadovoljstvo, zato je tudi pedagoška metoda O.G.I. najprimernejše orodje poučevanja.

Kako bi jo približal tistim, ki odnosa do nje nimajo?

Glasba je hranilo. Nekateri čutijo naravno potrebo po njem, v nekaterih to potrebo lahko prebudimo, v nekaterih pa pač ne, ker glasbi morda niti ne želijo dati priložnosti. V splošnem verjamem, da je namenjena vsem, a jo obravnavamo različno. Nekdo morda zanjo nima talenta, vendar to ne pomeni, da v njej ne more uživati. Glasba ni enodimenzionalna. Dotika se vsakogar, če se ji le prepusti.

Na odru - koncerti naših mentorjev

22. 9., Žiga Golob / Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

24. 9., Jože Zadravec / Grad Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica

1. 10., Matej Hotko / KD Nova Gorica, Nova Gorica

8. 10., Patricija Škof in Tilen Beigot / Trubarjeva hiša literature, Ljubljana

6., 7., 14., 15., 20. oktober, Matej Hotko / KD Franca Bernika, Domžale

{"email":"Email address invalid","url":"Website address invalid","required":"Required field missing"}

Morda vam bo všeč tudi...

Milan Lampret – Intervju

Milan Lampret – Intervju

Glasilo – Maj 2021

Glasilo – Maj 2021
>