28 maja

Milan Lampret – Intervju

Iz B.A.S.E. učilnic: Milan Lampret, kitara

Milan Lampret (58) kitaro igra že vrsto let. Pravzaprav ga skoraj ni kraja, v katerem ne bi nastopal. Če ne s katero od rock skupin, pa z narodnozabavnim ansamblom, v katerem je deloval svoj čas. A mu to ni bilo dovolj. Želja po znanju not ga žene naprej, zato se je pred dvema letoma vpisal v ljubljansko enoto Glasbene šole B.A.S.E. Najprej je bila njegova izbira kitara pri Petru Miciću, nato še kontrabas pri Janu Gregorki. Tudi zato, da se bo lahko vrnil na sceno močnejši, predvsem pa boljši glasbenik.

Obiskuješ kar dva programa Glasbene šole B.A.S.E., kitaro in kontrabas. Si se nanju vpisal sočasno ali ti je bil tisti, s katerim si začel, tako všeč, da si se odločil še za drugega?

Za kontrabas sem se odločil kasneje, predvsem zato, ker me zanimajo nizki toni. Pri meni je bilo tako … glasbeno kariero sem začel že leta 1979, in sicer v skupini Zadnja sekunda, iz katere so potem izšli Gasterbajtersi, ki pa so predhodniki zasedbe Demoliton Group. A sem šel sam naprej in igral z raznoraznimi vrhunskimi skupinami po Hrvaški ter Srbiji. No, nazadnje sem pristal v narodnozabavnem ansamblu Rožmarin in sočasno v Brežicah pri Otu Lesjaku končal nižjo glasbeno šolo za bariton, nakar sem za eno leto odšel v Srbijo, kjer sem igral po splavih, na zabavah, veselicah in podobnem. Ko pa sem prišel nazaj, sem se odločil znova vpisati v glasbeno šolo. Slišal sem, da je Glasbena šola B.A.S.E. najboljša glasbena šola v Sloveniji in res sem naletel na dva vrhunska mentorja, Petra Micića ter Jana Gregorko. Resnično sta odlična, kar pa mi sploh veliko pomeni, je, kot sam temu pravim, neka glasbena kemija, ki obstaja med nami. Samo pogledamo se in vse vemo.

Glede na zelo razvejano glasbeno kariero sklepam, da si se katerega od instrumentov vendar učil že kdaj prej …

V Brežicah sem se štiri leta učil kitare, a sem potem vse skupaj pustil. Ni me zanimalo. Če povem po pravici, sem bil takrat prelen in na splošno so mi po glavi hodile druge stvari.

Kakšen pa je bil zdajšnji povod za vpis v glasbeno šolo?

Kar me zanima zdaj, so note. Tako Peter kot Jan mi pokažeta različne tehnike. Dejstvo je, da ti mora to nekdo pokazati, saj sam ne prideš do vsega znanja. Oba sta res, to moram ponoviti, vrhunska glasbenika.

Dva programa, kitara in kontrabas, torej zahtevata dva mentorja. Opažaš v njunem načinu dela kakšne razlike ali ti oba snov podajata in ti tudi pristopata enako?

Rekel bi, da naš odnos temelji na spoštovanju. Tako njunega znanja kot moje kilometrine. V resnici komaj čakam na uro, saj so to zelo sproščene ure. Ta čas je natanko takšen, kakršnega si vsak glasbenik lahko samo želi.

Sta ti morda odprla vrata do glasbe, ki je prej nisi poznal?

S Petrom delava klasiko, kar je seveda nekaj povsem drugega in tudi novega zame. Počasi gre, zares počasi, vendar gre. Sicer pa je rock tisti, ki predstavlja temelj mojega glasbenega delovanja. Najbližje so mi Rolling Stonesi in Bruce Springsteen.

Se preizkušaš tudi v ustvarjanju, pišeš lastno glasbo?

Trenutno se ukvarjam izključno z glasbo. Sicer ne igram nikjer, a delam na tem. Počasi se vračam na sceno, s pomočjo mentorjev precej boljši. Res smo se našli in ni mi žal prav nobene ure ne z enim ne z drugim. Pišem pa ves čas in Peter mi je pri tem v veliko pomoč. Gre za balade, rock, pop-rock … različne pesmi, seveda opremljene z besedili.

Glasba je očitno res del tvojega vsakdana. Pogrešaš koncerte, ki jih v trenutnih razmerah ni?

Na koncerte ne hodim, saj sem se jih naveličal, ko sem sam igral. Zares imam za sabo dolgo kilometrino in vse skupaj je bilo krasno. Sodeloval sem z različnimi skupinami, igral njihovo glasbo, vendar … vse to je zgodovina. Ostala pa je glasba, ki je lepa že sama po sebi.

Bi med obema instrumentoma izpostavil kakšne razlike? Gotovo obstajajo, čeprav oba sodita v skupino strunskih glasbil.

Bistveno je, da zadevo, ko se enkrat odločiš zanjo, jemlješ resno. Potem se, seveda ob pomoči mentorja, vse odvija, kot se mora. Veliko delam tudi samostojno, vendar potrebujem nekoga, ki me usmerja. V Glasbeni šoli B.A.S.E. sem našel zares odlične mentorje. Cenim tudi celovit pristop in že prej omenjeno glasbeno kemijo, moram pa omeniti tudi, da mi je Jan pomagal pri nakupu instrumenta. Kontrabas je zame nov svet in nemogoče je, da bi se v njem znašel sam. Je pa zanimivo, da se mi bas kitara, ko se zdaj kdaj vrnem k njej s kontrabasa, zdi kot igračka.

Ko te človek posluša, pomisli, da je celoten pouk, vsaj zate, igra. Kako to, da se učnih ur kontrabasa udeležuješ na šoli, učnih ur kitare pa v virtualni obliki?

Vse je tako, kot mora biti … oba načina sta povsem enakovredna in med njima ne opažam nobenih razlik. Peter je vrhunski pedagog in najine ure se začnejo ter končajo z nasmehom. Vsako uro spoznam kaj novega. Pripravim eno pesem, ki jo tudi predelava, nakar delava po notah. Seveda imam sam svoje zamisli, on svoje, prav pa je, da se najdeva nekje na sredini.

Čeprav je Milan v preteklosti že igral, je igranje nekoliko postavil na stran. Sedaj pa se je ponovno aktivno začel posvečati glasbi, saj ima veliko željo po ponovnem nastopanju, bas kitari pa je dodal tudi nov instrument, kontrabas. Na urah lepo napredujeva in z njim je vedno zabavno. Menim, da bo vsak čas zrel za igranje v skupini.

Mnenje mentorja, basista Jana Gregorke

Milanova glasbena zgodba je polna tako zanimivih prigod, izkušenj in sodelovanj v različnih zasedbah kot številnih spoznanj o igranju ter glasbi nasploh. V skladu s svojo ustvarjalno osebnostjo je na tej poti izoblikoval globok in zelo pristen odnos do glasbe, ki ga še vedno poglablja, saj se ni nikoli ustavil. Je zelo odprt do vsega novega, zato pri pouku njegovo predznanje združujeva z globljim in morda pravilnejšim razumevanjem glasbenih ter tehničnih prvin. Pri teh procesih je nadvse resen in tudi uspešen, najpomembnejše od vsega pa je, da vsak osvojen element nemudoma uporabi v svojem igranju, vključno z improvizacijo in pisanjem. Je tudi zelo muzikalen. Zdaj igra še bas kitaro in kontrabas, ob tem pa ves čas prepeva. Na urah se vedno zabavava in vsakič znova odkrijeva kakšna nova vrata – včasih do kakšne neumnosti brez vsakršne povezave, drugič do resnih in pomembnih konceptov, ki mu bodo, upam, v pomoč, oporo ter navdih v življenju glasbenika. Kajti to Milan je. Glasbenik.

Mnenje mentorja, kitarista Petra Micića

{"email":"Email address invalid","url":"Website address invalid","required":"Required field missing"}

Morda vam bo všeč tudi...

>