Glasilo #17 – Koncerti v živo, trema in zaključni izpiti

Koncert učenk in učencev na Ptuju ter v Mariboru

Nastopi učenk in učencev Glasbene šole B.A.S.E. v Mariboru ter v Slovenski Bistrici in na Ptuju so že za nami, medtem ko se bo nastop učenk ter učencev ljubljanske enote odvil v naslednjih dneh. Vabimo vas k ogledu galerije fotografij.

Poletna glasbena delavnica za otroke

V kolikor imate doma malčka med šestim in devetim letom starosti ter bi ga radi navdušili za glasbo, ga prijavite na poletno glasbeno delavnico ter s tem poskrbite za izkušnjo, po kateri si bo brez dvoma zapomnil letošnje poletje, obenem pa razvil odnos do glasbene umetnosti za vse življenje.

Trema – sovražnik ali prijatelj?

»Edino, česar se moramo bati, je strah sam,« je dejal ameriški politik in odvetnik Franklin Delano Roosvelt. Z njim in s tremo se pred nastopi, izpiti in avdicijami vsaj občasno sooči vsak glasbenik, najsi bo začetnik najsi bo tisti z že nekaj kilometrine. O tem, kako premagati ta dva sovražnika napredka in kakšne so njene izkušnje s tremo, smo povprašali mentorico petja Jano Šušteršič.

Med najpogostejše znake treme sodijo tiščanje v želodcu, tresenje rok, nervoza, glasno razbijanje srca, izsušena usta, potenje, rdečica in drugi, ki v določenih okoliščinah lahko pripeljejo celo do kratkotrajne izgube spomina. Vse našteto vpliva na motorične spretnosti, medtem ko pihalcem, trobilcem in pevcem izvajanje glasbe onemogočajo tudi izsušena usta.

Dejstvo je, da treme ne mara nihče. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je ta dobra in celo nujna. Prav zaradi nje namreč v svoj nastop vložimo dodaten napor, s pomočjo katerega se nazadnje izkažemo. Na srečo v večini primerov popusti takoj zatem, ko stopimo na oder in začnemo igrati ali peti, kar pomeni, da je v resnici treba premagati le strah pred trenutkom, ko se povzpnemo na oder. To pa je veliko lažje, če poznamo vzroke za njen nastanek.

Trema je povsem naraven pojav ob dogodkih, pri katerih čutimo pritisk. V naše telo požene adrenalin, zaradi katerega od sebe damo več kakor bi sicer. Prav zato trema sama po sebi ni slaba, a težava nastane, če je tako velika, da nas povsem ohromi, kar je še posebej značilno za otroke. Ti brez pomoči staršev in mentorja ne znajo predelati izkušnje, zaradi česar ji kasneje v življenju pripisujejo prevelik pomen.

Med najpogostejše vzroke za nastanek treme poleg preteklih izkušenj zagotovo sodi strah pred odzivom okolice oziroma občinstva, ki pa na koncert nikoli ne pride iskati napak, temveč prisluhniti glasbi. Trema se tako pojavi, ker napačno ocenimo okoliščine ali zaradi previsokih pričakovanj.

Nasprotje temu je pomanjkanje motivacije, značilno predvsem za otroke, ki se igranja instrumenta ali petja učijo na željo staršev, starih staršev ali prijateljev. Tem otrokom ni do nastopa, zato se nanj ne pripravijo, saj jim je precej vseeno, kako se bodo predstavili. Kar pa ne pomeni, da treme ne občutijo. Celo nasprotno. Zgodi se, da je ta precej večja kot pri učencih, ki v pripravo na nastop vložijo veliko energije in časa, kajti, ko se odpravljajo na oder, jih nenadoma preplavi zavedanje o nepripravljenosti, pa tudi samo dejstvo, da poti nazaj več ni. Kaj storiti?

Dobra pripravljenost je brez dvoma najmočnejše orodje spopadanja s tremo. Če se na nastop pripravimo, nas odra ni strah, poleg tega pa se dan pred koncertom zlahka sprostimo, saj vemo, da smo storili prav vse, kar smo lahko.

Skladbi ali skladbam, ki jih nameravamo igrati na nastopu, se je pomembno posvetiti pravočasno in zvaditi vse njihove dele, še posebej tiste, ki nam povzročajo težave. Na ta način jih bomo razumeli, ponotranjili in vanje dodali nekaj svojega. Bistvo izvajanje glasbe je namreč negovanje kreativnosti, pa tudi gojenje veselja, ki ga občutimo med igranjem ali petjem.

Vsak glasbenik sčasoma razvije svoje orodje, s pomočjo katerega obvladuje tremo. Nekaterim pomaga, če posamezne dele skladbe povežejo z določenim prostorom ali občutkom, morda celo zgodbo, za še učinkovitejšo pa velja vizualizacija. Gre za tehniko, pri kateri si svoj nastop zamišljamo vnaprej, pri tem pa ostajamo pozorni na morebitne znake treme. S to se torej spopademo še preden se znajdemo v stresni situaciji, kar nam kasnejše soočenje z njo v veliki meri olajša.

Enako pomembno je vprašanje, česa se bojimo. Ko enkrat poznamo vir strahu, ta izgubi svojo moč. Zato je iskanje priložnosti za nastopanje in pridobivanje izkušenj izredno pomembno. Največja napaka vsakega glasbenika je, da se odra izogiba.

Na temelju vsega se ponuja zaključek, da nastopanje krepi samozavest. K temu pa velja dodati še star pregovor, da vaja dela mojstra. A seveda le, če mojster dela vajo.